Insurance Agent

POGOJI IN ZAVAROVANJA

 

Na portalu posojila.net bodo na voljo različne informacije o tem, na kakšen način sklepati posojila. Zagotovo je priporočljivo, da se ob sklenitvi posojilne pogodbe od posojilojemalca zahteva določena garancija, ki posojilodajalcu garantira, da bo posojeni znesek vrnjen.

 

Spodaj navajamo nekaj oblik zavarovanj:

 

Zavarovanje kredita s poroki

Zavarovanje kredita je možno s poroki, ki so kreditno in plačilno sposobni, oz. izpolnjujejo zahtevane pogoje. O poroštvu govorimo, ko nekdo jamči za nekoga drugega. Pri kreditiranju porok s svojim podpisom na pogodbi jamči, da bo poravnal glavnico in pripadajoče obresti, če posojilojemalec ne bo plačilno sposoben. Zahteve po številu porokov se med posojilodajalci razlikujejo, so pa odvisne tudi od višine in vrste kredita. Za stanovanjski kredit se običajno zahtevata najmanj dva kreditno in plačilno sposobna poroka, za zavarovanje potrošniškega kredita pa običajno zadostuje en porok. Kreditno sposobnost porokov posojilodajalci ugotavljajo na enak način kot kreditno sposobnost kreditojemalca. Tako se kreditna sposobnost najučinkoviteje preveri z vpogledom v Sizbon (fizične osebe), oz. Sizbiz (pravne osebe). V kolikor je kreditna sposobnost poroka z vpogledom v Sizbon/Sizbiz vprašljiva, se navadno zahteva dodatno jamstvo, kot je npr. vpis zastavne pravice na premičninah/nepremičninah.

 

Z dovoljenjem za potrošniško kreditiranje, bomo lahko v imenu strank vršili vpogled v boniteto posameznikov in podjetji (Sizbon/Sizbiz). Pogoj za to bo pisna privolitev posojilojemalca. Brez pisne odobritve posojilojemalca se vpogled ne bo moral vršiti.

 

Prednost tega je boljša zaščita posojilodajalcev na eni strani in onemogočanje prekomernih zadolžitev iz strani posojilojemalcev na drugi strani. 

 

Ob tem velja dodati, da fizične osebe v kreditno boniteto (Sizbon/Sizbiz) drugih oseb nimajo vpogleda, tako bo ta možnost za vse uporabnike portala posojila.net predstavlja veliko dodano vrednost.



Zavarovanje s hipoteko

Hipoteka je z nepremičnim premoženjem zavarovana terjatev. Predstavlja zastavitev nepremičnine pod poroštvom pri denarnem posojilu. Zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) je torej stvarna pravica na tuji stvari, s katere vrednostjo se lahko poplača upnika, če dolžnik ne izpolni svoje obveznosti.

Za zavarovanje posojila lahko zastavimo bremen prosto nepremičnino, ki je na ozemlju Republike Slovenije. Zastavimo lahko nepremičnino, ki jo kupujemo s pomočjo posojila, lahko pa tudi katerekoli drugo, ki jo imamo v lasti. Bremen prosto nepremičnino, kot je hiša, stanovanje, počitniška hiša ali stavbno zemljišče, pa za nas lahko zastavi tudi tretja oseba. Višina odobrenega kredita je odvisna od pogojev posameznega posojilodajalca. 

Pri najemu večje vsote posojila za daljše obdobje, se bomo težko izognili zastavi nepremičnine. Znesek tovrstnega zavarovanja ni majhen, saj je treba plačati notarske stroške, vpis zastavne pravice v Zemljiško knjigo, po potrebi pa tudi cenitev nepremičnine. Stroški nastanejo tudi s plačilom zavarovanja zastavljene nepremičnine za primer požara, ki se prenese v korist posojilodajalca.

 

Zavarovanje kredita preko zavarovalnice

Kredit lahko zavarujemo s plačilom zavarovalne premije pri zavarovalnici, kadar vsi pogoji odobrenega kredita ustrezajo pogojem zavarovalnice. Gre v bistvu za zavarovanje posojilodajalca pri zavarovalnici, saj v primeru nezmožnosti odplačevanja, zavarovalnica poravna posojilodajalcu posojilo, kasneje pa se sama ukvarja z nadaljnjo izterjavo posojila.

Višina stroškov zavarovanja kreditov je odvisna od posojilodajalca in od zavarovalnice, s katero posojilodajalec sklene pogodbo. Na višino stroškov vplivajo vrsta kredita (gotovinski, namenski), posojilna vsota in doba odplačevanja kredita.

 

Potrebno je poudariti, da zavarovalnice precej stežka zavarujejo posojila med fizičnimi osebami, tako bo uporabnikom portala posojila.net ekipa na voljo za pomoč pri dogovarjanju z zavarovalnicami.

Druge oblike zavarovanja

V dogovoru s posojilodajalcem so možne tudi druge oblike zavarovanja kredita. Vsak posojilodajalec na različne načine posebej ugotavlja ali posojilojemalec dostavlja zadostno jamstvo, glede na posojena sredstva. Navadno gre za zastavo vrednostnih papirjev in depozitov, police življenjskega zavarovanja v višini že vplačanih sredstev, vezanih v korist banke, zastavo premičnin,… Pri zastavi vrednostnih papirjev se potrebuje tekoč izpisek iz Klirinško depotne družbe, premičnine pa morajo biti ocenjene s strani sodnega cenilca.

Možen je tudi kredit brez zavarovanja. Tako nekateri posojilodajalci svojim strankam nudijo posojila brez zavarovanj, v kolikor ima posojilojemalec redne mesečne prilive in solidno bonitetno oceno. 

 

Z dovoljenjem za potrošniško kreditiranje bomo lahko v imenu strank vršili vpogled v boniteto posameznikov in podjetji (Sizbon/Sizbiz). Pogoj za to bo pisna privolitev posojilojemalca. Brez pisne odobritve posojilojemalca se vpogled ne bo mogel vršiti.

 

Prednost tega je boljša zaščita posojilodajalcev na eni strani in onemogočanje prekomernih zadolžitev posojilojemalcev na drugi strani. 

 

Ob tem velja dodati, da fizične osebe v kreditno boniteto (Sizbon/Sizbiz) drugih oseb nimajo vpogleda, tako bo ta možnost za vse uporabnike portala posojila.net predstavljala veliko dodano vrednost.

Zaupaj nam svoj e-mail naslov in bodi med prvimi, ki bodo prejeli dostop do portala. Kot zahvalo pa ti prvo objavo oglasa med posojilodajalce oz. posojilojemalce podarimo!

posojila.net - logo.png

RAZLIKA MED ZASTAVNO IN NEPOSESTNO ZASTAVNO PRAVICO

Zastavna pravica

 

Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se, če dolžnik ne izpolni svoje obveznosti do njega (npr. ne vrne dolga, ne plača kupnine ipd.), ta iz zastavljenega predmeta poplača pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Zastavna pravica je torej sredstvo za zavarovanje terjatev, saj zmanjšuje tveganje za upnika, da dolžnik ne bo izpolnil svoje obveznosti do njega.

Zastavitelj lahko da predmet v zastavo za svoj ali za tuj dolg. Zastavijo se lahko premičnine, nepremičnine, vrednostni papirji in pravice (npr. avtorska ).

Zastavna pravica na nepremičninah se imenuje hipoteka. Nastane z vpisom v zemljiško knjigo. Hipoteka ni ovira za razpolaganje z zastavljeno nepremičnino - lastnik jo lahko proda ali obremeni (npr. ustanovi novo hipoteko, odda v najem). Če zavarovana terjatev ni plačana, mora upnik s tožbo zahtevati, da se zastavljena nepremičnina proda. Če pa je bila hipoteka sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, se lahko nepremičnina proda takoj.

Zastavna pravica ne premičninah (imenovana tudi ročna zastava nastane, ko zastavitelj na podlagi zastavne pogodbe izroči zastavljeno nepremičnino v posest upniku. Mogoč je tudi dogovor, ki pa mora biti sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, da zastavitelj obdrži zastavljeno premičnino in jo lahko še naprej uporablja (neposestna zastavna pravica).

 

Neposestna zastavna pravica

 

Z ustanovitvijo neposestne zastavne pravice na zalogah zastavitelja upnik pridobi zastavno pravico, obenem pa omogoči zastavitelju, da zaloge nemoteno uporablja pri poslovanju. Z vpisom v register zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, ki ga vodi AJPES, pa zastavna pravica pridobi publicitetni učinek, ki je primerljiv z vpisom hipoteke v zemljiški knjigi.

Pojem registrske neposestne zastavne pravice na zalogah


Registrska neposestna zastavna pravica je v Stvarnopravnem zakoniku opredeljena kot posebna oblika neposestne zastavne pravice, ki se pridobi z vpisom v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (v nadaljevanju: register), ki ga vodi AJPES. Registrsko neposestno zastavno pravico je mogoče ustanoviti samo na premičninah, ki se lahko enolično identificirajo in za katere se vodi register. To so med drugim tudi zaloge, ki se nahajajo na točno določenem prostoru, oziroma na določeni nepremičnini.

Registrska neposestna zastavna pravica na zalogah omogoča upniku, da z enkratnim pravnim poslom ustanovi zastavno pravico tako na zalogah, ki so ob sklenitvi pravnega razmerja v zastaviteljevi posesti, kot na tistih, ki v času trajanja pravnega razmerja šele pridejo v njegovo posest (bodoče zaloge). Zastavitelj, ki ostane posestnik zalog, pa lahko te nemoteno uporablja pri poslovanju.

Ker so zaloge namenjene predelavi ali nadaljnji prodaji, je za zastavnega upnika bistveno, da zastavitelj obnavlja količino zalog, zato mora zastavitelj upniku omogočiti reden nadzor nad obnavljanjem zalog ter mu o tem tudi pošiljati izpiske iz poslovnih knjig.

Nastanek registrske neposestne zastavne pravice na zalogah


Neposestna zastavna pravica nastane s sporazumom o ustanovitvi zastavne pravice, ki mora biti sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa in med drugim vsebuje soglasje, da se zastavitelj strinja z ustanovitvijo zastavne pravice na premičnini in s poplačilom zavarovane terjatve iz zastavljene stvari. V primerih, ko so predmet zastavne pravice premičnine, za katere se vodi register, nastane zastavna pravica šele z vpisom v ta register.

Register zagotavlja publicitetni učinek zastavne pravice. Če je zastavna pravica vpisana v registru, se nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal podatkov o zastavni pravici, ki so vpisane v tem registru. V kolikor bi zastavitelj zastavljene zaloge prodal drugi osebi, bi upnik lahko uresničil zastavno pravico tudi proti pridobitelju zalog.

Poplačilo iz neposestne zastavne pravice


Če dolžnik terjatve ob dospelosti ne poravna, nastopi razlog za uresničitev zastavne pravice. Zastavni upnik v primeru neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti pridobi pravico, da od zastavitelja zahteva izročitev zastavljene stvari ali predlaga izvršbo s prodajo stvari. Tu se pokaže učinek neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki upniku omogoča neposredno izvršbo na zastavljenih stvareh.

 

Ker je pri posestni in neposestni zastavni pravici lahko veliko nejasnosti, Vam bo ekipa portala posojila.net na voljo za morebitna  vprašanja, s pomočjo pri sestavi pogodb, z možnostjo hrambe premičnin v času zastavitve v naših varovanih prostorih, ipd.